Poletje je pred vrati in vsi se že naslajamo nad morskimi valovi, toplimi dnevi in sproščenim vzdušjem, hkrati pa se mi zdi, da je vzdušje vedno težje … Vedno bolj se moramo začeti ukvarjati sami s seboj.
Ampak na nekaj sem se spomnila. Jasmina Kandorfer, voditeljica oddaje Klepet ob kavi, je enkrat povedala nekaj zelo zanimivega: »Stvari, ki so na začetku težke, sčasoma postanejo lahke. In stvari, ki so na začetku lahke, sčasoma postanejo težke.«
Vsaka pot samoraziskovanja torej vedno prinaša negativne občutke. Občutek, da je preveč, kar prihaja na površje in da vsem reševanjem zadev ne bomo kos. Zato se moramo obvezno znati tudi prizemljevati in si priznati, da smo veliko več, kot si naš razum dovoli pomisliti. Mi smo Vesolje v malem. Vsak izmed nas živi v svoji resničnosti, ki se le deloma prepleta z drugimi. Zato je tako pomembno, da se v svoji resničnosti kolikor toliko dobro počutimo.
Opazila sem, da smo vedno bolj razdeljeni na dva pola. Na enem smo tisti, ki intenzivno delamo na sebi, iščemo rešitve, skušamo pogledati resnici v oči. Čeprav je težko in imamo včasih občutek, da bomo izgubili tla pod nogami, se vedno znova vračamo vase, gremo globlje v svoje korenine, vzorce in zdravimo notranjega otroka. In potem so na drugem bregu tisti, ki iščejo uteho v odvisnostih (od telefona, nakupovanj, dram, tračev itd.) ter živijo površinsko življenje, ki na dolgi rok ne zagotavlja optimalnega delovanja psihe in fizičnih procesov. Seveda ni nihče stoodstotno na enem bregu, ne da bi bil tudi na drugem. Vsi smo mešanica dejanj in občutkov, ampak definitivno se eni nagibamo bolj v eno smer, drugi pa v drugo. Nastajata dva vzporedna svetova.
S tem ni nič narobe, kajti vsak bo deloval v skladu s svojo zavestjo, s svojo resnico in zato tukaj ni prostora za prepire, dokazovanje, izpodbijanje resnice. Vsak bo vedno bolj živel v svoji dimenziji in zato je toliko bolj pomembno, da se v njej dobro počutimo.
Tu smo v prav posebnem času, ko prihaja do velikih sprememb. Bodimo del njih z veseljem in zavedajmo se, da so vse prepreke in težave tukaj zato, da nekaj na sebi in v sebi spremenimo. Ko je vse o. k., sprememb ne delamo, ker jih ne potrebujemo v svoji coni udobja. Naslednjič, ko se vprašate: »Joj, zakaj se mi to dogaja?« se zavedajte, da je v tem skrito darilo odrešenja. Zdaj je čas, da se zares osvobodimo dolgoletnih oklepov in zastarelih vzorcev.
Naj bodo pomladni dnevi prijazni do vas in vse dobro vam želim (itak),
Tina
