Sem lahko podjetnica in mama hkrati? To je vprašanje, ki se mi zadnje čase največkrat poraja v mislih.
To so besede in dvomi, ki so že vrsto let del mojega vsakdana, pa vendar si o tem nisem upala spregovoriti. Ker sem se bala, da bi me obsojali. A kot pravi tudi Kristina Kuzmić: ”Spregovori ravno o tematikah, o katerih najraje ne bi.” Spregovoriti, upati si razkriti svoje rane. To je pogumno dejanje in vem, da zdaj to zmorem.
V meni sta se veliko let močno ločevala dva svetova: svet “biti podjetnica” in svet “biti mama”. Težko sem si predstavljala, da bom lahko kdaj zapustila svoj ljubi podjetniški svet in se ob svojem času potopila v svet materinstva. Tako zelo imam rada svojo Kreatino, tako zelo rada imam svoje delo. Izpolnjuje me, daje mi finančno svobodo in ob njem se počutim živo. Moja duša ob tem poleti.
Ženske smo žal še vedno prvotno dojete, kot da je naša naloga “biti za štedilnikom in vzgajati otroke”. S tem ni nič narobe. A ženske lahko zdaj brez slabe vesti tudi naročamo hrano, jemo v gostilnah ali pa si jo vsak dan vnaprej pripravimo. Svet se nam ne rabi več vrteti okoli hrane kot nekoč. Zdaj se naš svet lahko vrti okoli našega poslanstva, naših želja in sanj. Zdaj lahko zaživimo sebe s polnimi pljuči. Pa si to dovolimo?
Nekega dne sem se zamislila nad tem, koliko žensk zboleva. Ko so v procesu zdravljenja ali pa v celoti ozdravijo, začnejo drugače razmišljati o sebi. Velikokrat si končno upajo začeti živeti sebe in svoje sanje ali pa vsaj začnejo postavljati zdrave meje.
A moramo ženske res zboleti, da lahko upravičimo sledenje svojim sanjam? Če smo zdrave, pa si morda nakopljemo občutek krivde, da naša želja živeti sebe pomeni ne želeti družine v mladih letih, ne razmišljati o gospodinjstvu na prvem mestu ter celo žrtvovati svoje življenje za kariero, sanje in izpopolnjenost?
Spominjam se, ko nam je mentor neke delavnice povedal, da bi bilo dobro imeti otroke čim kasneje, saj lahko tako čim več naredimo na sebi in se zares spoznamo: kdo smo, kaj si zares želimo in kam si želimo (pr)iti.
Ko gledam nazaj na trenutke, ko sem začela razmišljati o otrocih, bi jih z veseljem imela že prej. A danes sta moja glava in srce veliko bolj pripravljena na poglavje materinstva.
Danes spoznavam, da se svetova podjetništva in materinstva združujeta v enega, se podpirata in dopolnjujeta. Vse je eno in ravno tako tudi ta dva svetova. Nič več se ne oddaljujeta, ampak se prijazno, kot dva neznanca, ki postajata prijatelja, približujeta, sodelujeta in se predvsem spoštujeta. Moje srce zdaj verjame in zaupa, da bom lahko podjetnica in mama hkrati. To mi je dovoljeno, to je zaželeno in dopustno. Pravzaprav … sama sebi to dovoljujem in to se bo zrcalilo v moji realnosti.
Podpiram vse mame, še posebej pa tiste, ki kljub materinstvu živijo sebe. Saj to je nekaj najboljšega, kar lahko podarimo svojim potomcem. Da z zgledom pokažemo, kaj pomeni živeti sebe in svoje sanje. Da nam bodo tako zaupali in verjeli, ko jim bomo naslednjič za rojstni dan zaželeli “Naj se ti izpolnijo vse želje”.
Z delom na sebi mi je uspelo “raztopiti” marsikatero prepričanje in zdaj je čas, da si dovolim sanjati – tako kot podjetnica kot tudi, upam, bodoča mama.
